Železniška postaja Ljubljana je bila zgrajena leta 1849 kot prva železniška postaja v mestu, v sklopu gradnje Južne železnice Dunaj-Ljubljana-Trst. Je odprta za sprejem in odpravo potnikov v notranjem in mednarodnem prometu ter tranzitna postaja za tovorni promet.
Železniško območje ljubljanskih postaj (ŽOLP) sestavljajo:
- železniška postaja Ljubljana,
- železniško postajališče Ljubljana Polje,
- železniška postaja Ljubljana Zalog,
- železniška postaja Ljubljana Moste,
- železniška postaja Ljubljana Šiška,
- železniška postaja Lokomotivska postaja Ljubljana Moste.
- proga št. 11 Lj. Zalog–cepišče Kajuhova,
- proga št. 12 Lj. Zalog–Ljubljana,
- proga št. 13 Lj. Zalog–Ljubljana.
Je najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni in zelo pomembno jedrno vozlišče prometnega omrežja TEN-T, preko katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Predstavlja stičišče glavnih in regionalnih prog za obratovanje cca 450 vlakov dnevno. Ljubljansko železniško vozlišče je središče primestnega potniškega prometa (25.000 dnevnih migrantov oz. 25 % migracij po železnici v Sloveniji), kar se opravi s cca. 300 vlaki dnevno. To pomeni cca. 65 % vseh vlakov skozi železniško omrežje ljubljanskih postaj. Obenem pa se skozi to območje odvija ves železniški tovorni promet, in sicer cca. 150 tovornih vlakov v okviru TEN-T omrežja oz. 35 % skupnega števila vlakov dnevno. Gre predvsem za tranzitni promet, le cca. 10 % tovora predstavlja delo na postajah v Ljubljani.
Zaradi obsega prometa na območju vozlišča Ljubljana predstavlja infrastruktura ozko grlo, kar povzroča zamude. Z rastjo prometa bo zasičenost na območju celotnega vozlišča Ljubljana vse bolj problematična.
CILJI PROJEKTA:
- povečanje pretočnost postaje oz. vozlišča jedrnega omrežja in odprava ozkega grla,
- povečanje kategorije proge s C3 na D4 (22,5 t/os),
- ureditev dostopnosti železniškega sistema za invalide in funkcionalno ovirane osebe,
- zagotoviti taktni promet potniških vlakov, s čimer se poveča vloga javnega potniškega prometa v okviru multi modalnega vozlišča,
- zagotoviti direktne vožnje tovornih vlakov na obeh jedrnih koridorjih in delu celovitega TEN T omrežja;
- zagotovitev možnosti za prevoz vlakov dolžine 740 m,
- povečanje hitrosti,
- zagotavljanje interoperabilonosti.
FINANCIRANJE
Za izdelavo projektne dokumentacije so bila odobrena evropska sredstva v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) v vrednosti 8,46 milijona evrov, od tega za izdelavo projektne dokumentacije za 1. fazo projekta 1,87 milijona evrov in za 2. fazo 6,59 milijona evrov.
Zagotovljena so tudi povratna evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost za izvedbo 1. faze projekta v višini 239 milijonov evrov.
Izvedba nadgradnje je predvidena v več fazah.
1. FAZA: NADGRADNJE ŽELEZNIŠKE POSTAJE LJUBLJANA
S prometnega vidika je postaja Ljubljana pomemben generator potniških tokov, hkrati je tudi pomembna tranzitna postaja za tovorni promet, saj je končna, začetna ali razporedna postaja glavnih in regionalnih železniških prog.
Nadgradnja bo potekala po sklopih:
- Sklop A - gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto
Trajanje: 2023–2024
- Sklop B+C - nadgradnja osrednjega dela železniške postaje Ljubljana
Trajanje: 2024–2026
- Sklop D - gradnja nadomestnih železniških nadvozov čez Šmartinsko in Potrčevo cesto
Trajanje: 2025–2027
2. FAZA: Nadgradnja Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste, Polje in Zalog ter odsekov med postajami
Predvidena je nadgradnja železniških postaj Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste, Ljubljana Zalog, postajališča Ljubljana Polje ter odsekov med postajami.
Projekt je v fazi izdelave investicijske in projektne dokumentacije.