Prve zamisli o progi, ki bi povezovala Trbiž, Ljubljano in Karlovec segajo v leto 1864, ko je trgovinsko ministrstvo na Dunaju pripravilo novo akcijo gradnje prog. Dolenjska proga je bila načrtovana kot proga z dvema krakoma, ki se razcepita v Grosuplju: prvi poteka do Kočevja (t.i. Kočevska proga), drugi pa do Novega mesta.
Gradnja je potekala postopoma po etapah, leta 1983 je bila zgrajena in predena v promet na odseku Ljubljana–Grosuplje in v nadaljevanju do Kočevja, leta 1894 pa na odseku Grosuplje–Novo mesto.
Proga je pridobila na pomenu leta 1914 z gradnjo proge Novo mesto–Metlika–Karlovec, kjer se je navezala na progo Zagreb–Reka. Več objektov na progi je bilo med drugo svetovno vojno porušenih ali močno poškodovanih, zato posledično promet ni bil možen. Za promet je bila znova usposobljena leta 1945, dokončno pa je bila proga obnovljena v 50-tih letih.
Danes regionalna železniška proga št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana (t. i. dolenjska proga) predstavlja na območju Slovenije pomembno prometno povezavo Hrvaške s Slovenijo, prav tako je povezovalna proga Jantarnega tovornega koridorja. Na 123,4 km dolgi enotirni in neelektrificirani železniški progi je 17 postaj, 18 postajališč, 4 predori in en viadukt.
Za zagotavljanje bolj konkurenčnega in vabljivega javnega prevoza v primerjavi s cestnim prometom se bo pristopilo k nadgradnji te regionalne železniške proge.
Cilji projekta:
- vzpostavitev dvotirnosti in elektrifikacije,
- skrajšanje voznih časov in povečanje potovalnega udobja,
- povečanje števila pripeljanih potnikov in tovora,
- preusmeritev cestnega prometa na železnico,
- ureditev nivojskih križanj,
- ureditev železniških postaj in postajališč,
- vzpostavitev multimodalnih točk za povezavo različnih vrst prometa (vlak, lokalni in regionalni avtobus, prevoz na klic, kolo, avtomobil in parkiranje P+R).
Izvedba del:
- Nadgradnja določenih postaj in postajališč
Predvidena nadgradnja določenih postaj in postajališč, v katere se ne bo posegalo s sprejetjem državnega prostorskega načrta, hkrati je predvidena tudi nadgradnja signalnovarnostnih naprav ter uvedba daljinskega vodenja prometa na celotni progi.
- Prostorsko umeščanje z državnim prostorskim načrtovanjem
V teku so aktivnosti za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN). Po sprejetju DPN je predvidena nadgradnja obstoječe proge, elektrifikacija, fazna vzpostavitev dvotirnosti, nov potek trase na posameznih odsekih, preureditev postaj, postajališč in prehodov preko proge ter nadgradnja signalnovarnostnih naprav.
Trenutne aktivnosti:
- odsek Ivančna Gorica–Ljubljana
V teku je postopek umeščanja v prostor in izdelava projektne dokumentacije.
- odsek Birčna vas (Novo mesto)–Ivančna Gorica:
V teku je postopek umeščanja v prostor.
- odsek državna mega–Metlika–Birčna vas (Novo mesto):
Predvidena je priprava je strokovnih podlag za preučitev vzpostavitve konkurenčnih čezmejnih železniških povezav Dolenjske in Bele Krajine z železniškim omrežjem Hrvaške.
Potek regionalne proge d. m.–Metlika–Ljubljana
