Gradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica
TRAJANJE: september 2020–marec 2024
VREDNOST: 122 milijonov evrov
Gradnja železniškega odseka v dolžini 3,7 km zajema:
- gradnjo predora Pekel v dolžini 1530 m vključno z reševalnim rovom,
- gradnjo viadukta Pesnica v dolžini 896 m,
- gradnjo podvoza Pesnica,
- gradnjo opornih in podpornih konstrukcij,
- ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega voznega omrežja,
- ureditev cest s prometno opremo ter
- gradnjo aktivne protihrupne zaščite - 2.518 m protihrupnih ograj.
Promet po novi trasi je stekel 14. 8. 2023.
GRADNJA PREDORA PEKEL
Nov 1530 metrov dolg predor Pekel z 245 metrov dolgim reševalnim rovom je zgrajen severno od Maribora ter vzhodno od obstoječe železniške proge.
Gradnja predora je potekala po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Izkopna dela so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (NATM metoda), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnavana kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Uspešna je predvsem zaradi svoje prilagodljivosti različnim hribskim razmeram, saj omogoča kar največjo izbiro gradbenih in izkopnih metod ter izvedbe predorske obloge.
Za izkop predora je bil uporabljen predorski bager in freza ter tudi miniranje. Za podpiranje predora je bil uporabljen stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopanega je bilo 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona in vgradili več kot 7.000 sider.
Pri gradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. Predor Pekel bo prvi predor v Sloveniji, ki bo popolnoma vodotesen.
GRADNJA VIADUKTA PESNICA
Nov železniški viadukt Pesnica je z dolžino 896 m najdaljši železniški viadukt v Sloveniji in je prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč.
Nov viadukt prečka Pesniško dolino na višini 15 metrov nad tlemi in je speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potok Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Poteka vzhodno od starega železniškega viadukta, na južni strani je navezan na nov predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica.
Viadukt je širok 14,36 metra, ima 32 razponov, ki so v povprečju dolgi 28 metrov. Prečni prerez je oblike dveh reber širine od 1,8 do 2,2 metra, konstrukcijska višina preklade meri 2,30 metra. Statična dolžina viadukta je 896 metrov, med krajnimi osmi je razdeljena na devet delov, sedem daljših v dolžini 112 metrov in dva krajša z dolžino 56 metrov. Gradnje daljših vmesnih okvirjev so bile tudi ene izmed največjih in zahtevnejših, saj je bilo pri vsakem izmed teh okvirjev vgrajenih 1560 kubičnih metrov betona. V cel viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20 tisoč kubičnih metrov oziroma za osem olimpijskih bazenov betona. V armaturi je 4.000 ton armiranenega jekla in 350 ton jekla za prednapenjanje.
Na viaduktu in v predoru je izveden tir na togi podlagi, ki je v primerjavi s klasičnim tirom na tirni gredi potrebuje manj vzdrževanja, ima daljšo pričakovano življenjsko dobo in zagotavlja udobnejšo vožnjo. Z uporabo sistema tira na togi podlagi je izključena možnost nastanka napak v geometriji tira med vzdrževalnimi deli, kar je še posebej pomembno na umetnih objektih. Zaradi možnosti neposredne pritrditve na objekte, nižje konstrukcijske višine in teže v primerjavi s klasično progo, ga vgrajujemo na odseke v predorih in premostitvenih objektih.
Vožnja prvega rednega vlaka skozi nov predor Pekel in čez nov viadukt Pesnica:
Predstavitev del:
